Po sledeh rudarjev

Jašek Frančiške

Jašek, poimenovan po cesarju Francu, so odprli leta 1792, v obdobju najintenzivnejše proizvodnje živega srebra v Idriji. Zgradba ob jašku spada med najznamenitejše in najstarejše ohranjene objekte idrijskega rudnika. Del stavbe je danes namenjen tehniškemu oddelku Mestnega muzeja Idrija, kjer je razstavljenih 26 rudniških strojev in naprav s konca 19. in začetka 20. stoletja.
V bivši nakladalni postaji žičnice jaška Jožef (za kamštjo) so razstavljene tudi štiri lokomotive in pet vozičkov za transport rude.

Jašek Frančiške

Kamšt

Srce kamšta je ogromno vodno kolo s premerom 13,6 metra, nameščeno v monumentalni zidani stavbi. Gre za črpalko na vodni pogon, s katero so črpali vodo iz globokih rudniških jaškov. Pri treh do štirih obratih na minuto je lahko črpalka iz globine 300 metrov načrpala do 300 litrov vode. Vodno kolo so postavili že leta 1790 in je obratovalo vse do leta 1948. Kamšt je največje originalno ohranjeno vodno kolo v Evropi.

Kamšt

Klavže

Idrijski rudnik živega srebra je v času svojega večstoletnega delovanja potreboval ogromne količine lesa. Rudarji so les uporabljali za jamske podpore, kot kurivo za žgalniške peči in parne kotle ter za pridobivanje oglja. Ker pa sta se skozi stoletja rudnik in mesto povečevala, se je vse več lesa porabilo tudi za gradnjo objektov in naprav, izdelavo orodja ter ogrevanje stanovanj.

Ker v tistih časih ni bilo cestnih poti in prevoznih sredstev, so za transport lesa uporabljali takrat najprimernejši način – plavljenje po naravnih vodnih poteh. Da pa so lahko za to izkoristili reko Idrijco in njene pritoke, so morali na njihovo strugo postaviti zapleten sistem jezov in zapornic. Zidanim jezom pravimo klavže.

Danes si lahko odlično ohranjene klavže ogledamo na rekah Idrijci in Belci. Prav posebno doživetje predstavljajo kanomeljske klavže (na reki Kanomljici), ki v vsej svoji veličini (20 metrov klesanega kamna na odvodni strani) danes poganjajo generator male hidroelektrarne Klavžarnica.

KLAVŽE

Antonijev rov

Idrijski rudnik je eden največjih rudnikov živega srebra na svetu. Antonijev rov je njegov najstarejši del, saj so ga izkopali že leta 1500, samo deset let po odkritju samorodnega živega srebra v Idriji. Tudi vhod v rudnik se lahko pohvali kot najstarejši ohranjen originalni vhod v rudnik na svetu.

ANTONIJEV ROV je danes odprt za turiste. Z ustrezno opremo in vodičem se boste podali na voden multimedijski ogled podzemnih skrivnosti idrijskega rudnika, kapljic živega srebra, edinstvene podzemne kapelice sv. Trojice in utrinkov iz vsakdanjega podzemnega življenja rudarjev.

Na vhodu v rudnik je obnovljena stavba – Šelštev, ki je služila kot prizivnica. V njej so se rudarji vsako jutro zbrali, pregledali svoje orodje, dolili olje v jamske svetilke, vzeli svoje evidenčne številke in se seznanili z delovnim razporedom.

ANTONIJEV ROV
KONTAKT

HOTEL JOŽEF, Vojkova 9A, SI 5280 Idrija, SLOVENIJA

RECEPCIJA: +386 (0)8 20 04 250




PRAVNO OBVESTILO

© Nebesa, gostinske storitve d.o.o. ::: cms kodiranje ms3 ::: oblikovanje vizualgrif d.o.o.